V zadnjih letih je z razvojem digitalnih tehnologij in interneta stvari/vsega (IoT/Everything) digitalizacija postala globalni mega-trend številka ena. Kdor je med digitalno aktivnimi, napreduje, kdor ne, še hitreje nazaduje. To je osnova slogana SamoStamp skupine Projekta Pametni dom Ripitz in Programa mobilnosti - Roll-eX: Kdor ni z nami, je za nami!
Digitalizacija je osnova Nove ekonomije, Trajnostnega razvoja, Krožne ekonomije, Ekonomije sreče ali kakorkoli drugače to poimenujemo.
Napredne digitalne tehnologije omogočajo spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih poslovnih modelov, razvoj novih izdelkov in storitev ter povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva. Digitalizacija ima velik potencial rasti, saj se ocenjuje, da lahko digitalno proaktivna podjetja poslujejo do desetkrat bolje kot istovrstna podjetja, ki digitalnih tehnologij še ne uporabljajo. Digitalizacija poslovnih procesov lahko pomembno izboljša prilagodljivost poslovnih procesov, poveča učinkovitost, inovativnost in s tem konkurenčnost v novem digitalnem poslovnem in družbenem okolju. Doslej Slovenija še ni izkoristila svojega digitalnega potenciala. Glede na načrte nekaterih najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenija nima druge izbire, kot da sprejme ukrepe za digitalizacijo industrije in da tako vsaj ohrani ali izboljša svoj konkurenčni položaj na EU in mednarodnih trgih.
Evropa 2020 je strategija EU za prihodnje desetletje.
Svet se spreminja, zato potrebujemo pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo EU. Ti trije medsebojno povezani gospodarski vidiki bi morali EU in državam članicam omogočiti visoko zaposlenost, produktivnost in socialno kohezijo.
Če se želimo uvrstiti med napredne digitalne družbe in si zagotoviti ustrezno mesto v Evropskem enotnem digitalnem prostoru ter ohraniti oz. povečati raven blaginje, izbire ni. Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 tako določa, da bo Slovenija investirala v digitalizacijo družbe in podjetništva, v digitalno rast in kompetence ter zasledovala strateško usmeritev inovativne in intenzivne uporabe IKT in interneta na vseh razvojnih področjih. Vizija Slovenije je, da s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti IKT in interneta, postane napredna digitalna družba in referenčno okolje za inovativno uporabo digitalnih tehnologij.
Prednosti intenzivne in inovativne uporabe digitalnih tehnologij postavljajo mesta in lokalne skupnosti v jedro digitalnega preoblikovanja družbe. V prizadevanjih za digitalno preoblikovanje so ravno lokalna okolja najbolj primerna za vzpostavitev partnerstev, razvoj kompetenc, generiranje in uporabo novih podatkovnih virov, investiranje v digitalno infrastrukturo in digitalno reševanje problemov lokalnih skupnosti. S široko uporabo digitalnih tehnologij lahko mesta postanejo pametna, si zagotovijo trajnostni razvoj ter spodbudno vplivajo na rast in blaginjo v državi.
Čeprav je Slovenija ena izmed najbolj razpršeno in redko poseljenih držav v Evropski uniji (v mestih živi le okoli polovica prebivalstva), se mora, če se želi pripraviti na prihodnje izzive, tudi naša država čimprej podati na pot intenzivne digitalizacije mest. Pri tem moramo upoštevati, da je hierarhično neodvisno in nepovezano razvojno okolje lokalne samouprave za projekte digitalizacije zelo zahtevno. Iskanje odgovorov na vprašanja; kam, po kateri poti in kako naprej, je zato vse prej kot enostavno. Strateške vidike usmerjanja razvoja morajo nasloviti lokalne skupnosti same, njihova združenja, delno tudi državna uprava, hkrati pa ne gre prezreti tudi tržnega interesa IKT podjetij, ki ponujajo digitalne storitve in rešitve za pametna mesta.
Digitalizacija mesta in skupnosti pelje po poti zahtevnega preoblikovanja, ki vključuje družbene, gospodarske, urbane, mobilnostne, izobraževalne, tehnološke in kulturne spremembe. Mesta s tem postajajo izhodiščna digitalna platforma za digitalno preoblikovanje celotne družbe, kar navaja tudi strategija Digitalna Slovenija 2020, v kateri je razvoj pametnih mest in skupnosti ena izmed dveh vsebinskih prioritet.
Čeprav je lokalna samouprava del celovitega državnega sistema so lokalne skupnosti pri informatizaciji in razvoju lokalne e-uprave vse od reorganizacije lokalne samouprave leta 1996 bolj ali manj prepuščene same sebi, zato je tokrat treba digitalizacijo mest zastaviti bolj sistematično, usklajeno in na osnovi širokega povezovanja.Strateško vodenje digitalnega preoblikovanja mest in skupnosti mora temeljiti na dolgoročnih strategijah in razvojnih partnerstvih, ki morajo omogočati neovirano sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, sektorji in vrednostnimi verigami na lokalni in regijski ravni ter zagotoviti sistemsko povezanost s prizadevanji na državni ravni.
Sistemski pristop in povezovanje lahko država spodbudi s sofinanciranjem projektov digitalizacije mest in skupnosti, pri katerih zahteva čim širše povezovanje v lokalnem in regionalnem okolju ter sistemsko umestitev projektov na državni ravni. Pri tem se moramo vprašati, kateri so tisti izzivi, ki jih morajo mesta nasloviti najprej, s kakšnimi tehnologijami in po kakšnem modelu?